Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru
Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.
VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru
Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Komentar Družina

VEČ ...|21. 5. 2020
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo

Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo

Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

komentar

Komentar Družina

Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.
VEČ ...|21. 5. 2020
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

Tomaž Erzar

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.
VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 5. 2020
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?

Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?

Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

komentar

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.
VEČ ...|20. 5. 2020
Žiga Turk: Sindrom motenosti z Janšo?
Janša s svojimi tviti kar naprej vklaplja smernike za v desno, ko pa je za volanom, vozi bolj ali manj naravnost. Če ne celo levo z vsemi temi bogatimi socialnimi ukrepi.

Žiga Turk

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentardružbakoronavirus

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentardružbakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 5. 2020
Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič
Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.
VEČ ...|18. 5. 2020
Ustavni sodnik Klemen Jaklič
Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|15. 5. 2020
Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Biti v zanosu
Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.
VEČ ...|15. 5. 2020
Marko Pavliha: Biti v zanosu
Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Komentar Družina

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2020
Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek

Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek

Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek
Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.
VEČ ...|9. 5. 2020
Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek
Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

Helena Križnik

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|8. 5. 2020
Laris Gaiser: Kitajski Černobil

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Laris Gaiser: Kitajski Černobil

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

komentarkoronaviruspolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Kitajski Černobil
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.
VEČ ...|8. 5. 2020
Laris Gaiser: Kitajski Černobil
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Laris Gaiser

komentarkoronaviruspolitika

Komentar Družina

VEČ ...|7. 5. 2020
Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata

Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata

komentar

Komentar Družina

Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata
VEČ ...|7. 5. 2020
Aleš Maver: Lekcija Gospodovega brata

Aleš Maver

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 5. 2020
Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!

Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!

Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

komentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!
Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.
VEČ ...|4. 5. 2020
Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!
Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|1. 5. 2020
Tadej Sadar: Ventilator

O tem, kdo so »petični« novinarji, o ventilatorjih in o tem, kaj ima sveti Jožef z nacionalsocializmom?

Tadej Sadar: Ventilator

O tem, kdo so »petični« novinarji, o ventilatorjih in o tem, kaj ima sveti Jožef z nacionalsocializmom?

komentar

Komentar tedna

Tadej Sadar: Ventilator
O tem, kdo so »petični« novinarji, o ventilatorjih in o tem, kaj ima sveti Jožef z nacionalsocializmom?
VEČ ...|1. 5. 2020
Tadej Sadar: Ventilator
O tem, kdo so »petični« novinarji, o ventilatorjih in o tem, kaj ima sveti Jožef z nacionalsocializmom?

Tadej Sadar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|30. 4. 2020
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi

O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Martin Golob: Ostanimo dosegljivi

O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

komentar

Komentar Družina

Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.
VEČ ...|30. 4. 2020
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Martin Golob

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 4. 2020
Aleš Maver: Joj, ta 22. april

Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.

Aleš Maver: Joj, ta 22. april

Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Joj, ta 22. april
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.
VEČ ...|29. 4. 2020
Aleš Maver: Joj, ta 22. april
Morda bo Časnik, ki je bil ustanovljen 22. aprila 2010, v naslednje desetletje popeljala nova generacija, ki ne bo kot naša živela v senci strahu, da se bo 22. april ponavljal kar naprej.Ni se mogoče pretvarjati, da trenutna kriza v znamenju koronavirusa vsaj začasno ne spreminja tudi našega pogleda na kak zgodovinski mejnik, ki je bil še včeraj ključnega pomena. Danes pa se morda sprašujemo, ali so vsebine, ki jih je zakoličil, sploh še res relevantne.O tem je pisal današnji komentator.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 4. 2020
Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Domovina.je

Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?
Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.
VEČ ...|27. 4. 2020
Ste po vsem tem prepričani, da ne prisluškujejo tudi vam?
Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.
VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Naš gost

VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Naš gost

Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|24. 4. 2020
Jernej Letnar Černič: Vrednost življenja v času epidemije

Mnogi ljudje bi čimprej sprostili ukrepe ter so v zvezi z njimi zelo nestrpni. Vendar, vprasajmo se, koliko je vredno človeško življenje v primerjavi s počitnicami in svobodo gibanja. Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Vrednost življenja v času epidemije

Mnogi ljudje bi čimprej sprostili ukrepe ter so v zvezi z njimi zelo nestrpni. Vendar, vprasajmo se, koliko je vredno človeško življenje v primerjavi s počitnicami in svobodo gibanja. Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružbakoronavirus

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Vrednost življenja v času epidemije
Mnogi ljudje bi čimprej sprostili ukrepe ter so v zvezi z njimi zelo nestrpni. Vendar, vprasajmo se, koliko je vredno človeško življenje v primerjavi s počitnicami in svobodo gibanja. Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|24. 4. 2020
Jernej Letnar Černič: Vrednost življenja v času epidemije
Mnogi ljudje bi čimprej sprostili ukrepe ter so v zvezi z njimi zelo nestrpni. Vendar, vprasajmo se, koliko je vredno človeško življenje v primerjavi s počitnicami in svobodo gibanja. Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbakoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|23. 4. 2020
Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost

V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.

Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost

V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.

komentar

Komentar Družina

Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost
V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.
VEČ ...|23. 4. 2020
Anton Česen: Navdihujoča dobrohotnost
V tišino jutra velike sobote je odjeknil glas o smrti našega dragega prijatelja nadškofa Alojza.

Anton Česen

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

komentardruzbakomunizemspomin

Komentar Časnik.si

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.
VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Matej Kovač

komentardruzbakomunizemspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 4. 2020
Gabriel Kavčič: Lekcije nadškofa Urana svojemu narodu

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Gabriel Kavčič: Lekcije nadškofa Urana svojemu narodu

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbaduhovnostspomin

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Lekcije nadškofa Urana svojemu narodu
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|20. 4. 2020
Gabriel Kavčič: Lekcije nadškofa Urana svojemu narodu
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Gabriel Kavčič

komentardružbaduhovnostspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 4. 2020
Atentat ustavnega sodišča na samega sebe

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Atentat ustavnega sodišča na samega sebe

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

družbakomentarodnosipolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Atentat ustavnega sodišča na samega sebe
V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.
VEČ ...|20. 4. 2020
Atentat ustavnega sodišča na samega sebe
V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Alen Salihović

družbakomentarodnosipolitikakoronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|16. 4. 2020
Marjan Pogačnik: Vstati iz teme

Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.

Marjan Pogačnik: Vstati iz teme

Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.

komentar

Komentar Družina

Marjan Pogačnik: Vstati iz teme
Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.
VEČ ...|16. 4. 2020
Marjan Pogačnik: Vstati iz teme
Ljubezen najde pot, smrt pa vztraja v grobu, je v med drugim v uvodniku aktualne, velikonočne številke Družine napisal Marjan Pogačnik.

Marjan Pogačnik

komentar

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

komentarslovoAlojz Uranspomin

Naš pogled

Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Komentar tedna

VEČ ...|10. 4. 2020
Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

komentar

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra
VEČ ...|10. 4. 2020
Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Andreja Eržen Firšt

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|9. 4. 2020
Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki

Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.

Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki

Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki
Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.
VEČ ...|9. 4. 2020
Boštjan Debevec: Ranljivi in krhki
Verjetno le malokdo v zadnjih letih ni potarnal nad vedno hujšim tempom življenja.

Boštjan Debevec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Naš pogled

VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Verjamem v veselje!

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

komentarkoronavirusinfo

Naš pogled

Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 4. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

pogovorkomentarkoronavirusdružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus
Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?
VEČ ...|6. 4. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus
Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

Jože Bartolj

pogovorkomentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 4. 2020
Rajko Podgoršek: Ena korona epidemija, dva politična tabora, sto politikantskih mnenj, tisoče osebnih zamer

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek: Ena korona epidemija, dva politična tabora, sto politikantskih mnenj, tisoče osebnih zamer

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbakoronavirusodnosipolitika

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Ena korona epidemija, dva politična tabora, sto politikantskih mnenj, tisoče osebnih zamer
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|6. 4. 2020
Rajko Podgoršek: Ena korona epidemija, dva politična tabora, sto politikantskih mnenj, tisoče osebnih zamer
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek

komentardružbakoronavirusodnosipolitika

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta
Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.
VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta
Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|2. 4. 2020
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!

»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!

»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

družbaduhovnostkomentar

Komentar Družina

P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!
VEČ ...|2. 4. 2020
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

Edvard Kovač

družbaduhovnostkomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 4. 2020
Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990

Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.

Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990

Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.

komentardružbapolitikaspomin

Komentar Časnik.si

Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990
Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.
VEČ ...|1. 4. 2020
Lojze Peterle: Osamosvojitev ima korenine v cvetni nedelji 1990
Prisluhnili ste komentarju predsednika osamosvojitvene vlade, nekdanjega predsednika SKD in podpredsednika DEMOS-a.

Lojze Peterle

komentardružbapolitikaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 3. 2020
Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.

Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.

Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.

Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.

komentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.
Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.
VEČ ...|30. 3. 2020
Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.
Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.

Martin Nahtigal

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|27. 3. 2020
Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

komentar

Komentar tedna

Ostati, ne zbežati
Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.
VEČ ...|27. 3. 2020
Ostati, ne zbežati
Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Emanuela Žerdin

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|26. 3. 2020
Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski

Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.

Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski

Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.

komentar

Komentar Družina

Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski
Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.
VEČ ...|26. 3. 2020
Ivan Štuhec: Človeka spoznaš v stiski
Prav v težki in krizni situaciji se vedno pokaže, kdo je kdo in komu lahko zaupašin komu ne.

Ivan Štuhec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa

Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa

Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

družbakomentarkoronaviruspolitika

Komentar Časnik.si

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.
VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič

družbakomentarkoronaviruspolitika

Naš pogled

VEČ ...|24. 3. 2020
Drugače je!

Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.

Drugače je!

Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.

radiopandemijaodnosiduhovnostkomentar

Naš pogled

Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.
VEČ ...|24. 3. 2020
Drugače je!
Veste, drugače je. Zelo drugače. Čeprav najbrž niti ni slišati – program teče nemoteno, glasba, voditelj z nagovori, poročila, prispevki, oddaje … Le pogovori z gosti so malce bolj šumeči, zamolkli, saj gredo preko vseh mogočih tehničnih možnosti ali pa telefona, ker … Ker v radijskih studiih pač nikogar ne gostimo. Ali skoraj nikogar. Tudi Radio Ognjišče dela v izjemnih razmerah in v povsem novih pogojih.

Marjan Bunič

radiopandemijaodnosiduhovnostkomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

komentar

Komentar Domovina.je

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.
VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|20. 3. 2020
Preizkus osebnostne in politične zrelosti

Komentar tedna je pripravil psiholog in psihoterapevt dr. Hubert Požarnik.

Preizkus osebnostne in politične zrelosti

Komentar tedna je pripravil psiholog in psihoterapevt dr. Hubert Požarnik.

družbakomentarpolitika

Komentar tedna

Preizkus osebnostne in politične zrelosti
Komentar tedna je pripravil psiholog in psihoterapevt dr. Hubert Požarnik.
VEČ ...|20. 3. 2020
Preizkus osebnostne in politične zrelosti
Komentar tedna je pripravil psiholog in psihoterapevt dr. Hubert Požarnik.

dr. Hubert Požarnik

družbakomentarpolitika

Komentar Družina

VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

komentar

Komentar Družina

Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.
VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 3. 2020
Žiga Turk: Poseben čas

Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

Žiga Turk: Poseben čas

Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

komentar

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.
VEČ ...|18. 3. 2020
Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

Žiga Turk

komentar

Naš pogled

VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19

Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

Tanja Dominko: KOVID19

Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

komentar

Naš pogled

Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

Tanja Dominko

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 3. 2020
Martin Nahtigal

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Martin Nahtigal

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

komentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal
Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.
VEČ ...|16. 3. 2020
Martin Nahtigal
Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Martin Nahtigal: V teh dneh ne potrebujemo dodatne panikeše ma

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 3. 2020
Klemen Jaklič in Karlo Bolčina

Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

Klemen Jaklič in Karlo Bolčina

Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

družbazdravstvokomentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Klemen Jaklič in Karlo Bolčina
Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.
VEČ ...|16. 3. 2020
Klemen Jaklič in Karlo Bolčina
Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

Alen Salihović

družbazdravstvokomentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|13. 3. 2020
Lojze Kozar: Po Prekmurju ...

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

Lojze Kozar: Po Prekmurju ...

Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Lojze Kozar: Po Prekmurju ...
Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.
VEČ ...|13. 3. 2020
Lojze Kozar: Po Prekmurju ...
Komentar je pripravil generalni vikar murskosoboške škofije, Lojze Kozar ml.

Lojze Kozar

komentarduhovnostdružba

Komentar Družina

VEČ ...|12. 3. 2020
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?

Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?

Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

komentar

Komentar Družina

Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.
VEČ ...|12. 3. 2020
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Marko Kmet

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|25. 5. 2020
Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 5. 2020
Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa

Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.

Ukrepi za vinarje v okviru III. korona paketa

Zaradi presežkov vina na trgu, je Evropska Komisija izjemoma za letos uvedla ukrep krizne destilacije in ukrep kriznega skladiščenja, s katerim se bodo določene količine vina začasno umaknile s trga. Ker pa se s tem občutno zmanjšujejo sredstva, namenjena za redno financiranje ukrepov iz podpornih programov, so v ta namen predvidena tudi nacionalna doplačila. Kako ta ukrep vidijo in zakaj ga podpirajo na Zadružni zvezi Slovenije nam je v Minutah za kmetijstvo povedal Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 5. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti skutine ali orehove štruklje, kako narediti domače njoke, o pripravi piškotov, domačega biskvita in tudi kuhanju juhe je beseda tekla v tokratni oddaji.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti skutine ali orehove štruklje, kako narediti domače njoke, o pripravi piškotov, domačega biskvita in tudi kuhanju juhe je beseda tekla v tokratni oddaji.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|25. 5. 2020
Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|25. 5. 2020
Z mano. Z nami!

Vendar nisem sam, kajti Oče je z menoj.(Jn 16,32)

Z mano. Z nami!

Vendar nisem sam, kajti Oče je z menoj.(Jn 16,32)

Gregor Čušin

duhovnost