Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.
VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kulturni utrinki

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.
VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Marjan Bunič

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 7. 2019
Z glasbo v počitnice

Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.

Z glasbo v počitnice

Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.

glasbakulturamladi

Pevci zapojte, godci zagodte

Z glasbo v počitnice
Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.
VEČ ...|15. 7. 2019
Z glasbo v počitnice
Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.

Vesna Sever Borovnik

glasbakulturamladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2019
Nastop klavirskega tria Reverie

V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.

Nastop klavirskega tria Reverie

V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.

kultura

Kulturni utrinki

Nastop klavirskega tria Reverie
V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.
VEČ ...|15. 7. 2019
Nastop klavirskega tria Reverie
V sklopu festivala Imago Sloveniae je Trio Reverie z gostoma izvedel koncert posvečen bratoma Lorenz. Igrali so dela Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa. Dan pred nastopom smo z zelo uspešnimi mladimi glasbenicami posneli pogovor.

Nataša Ličen

kultura

Luč v temi

VEČ ...|14. 7. 2019
Rezka Arnuš

Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

Rezka Arnuš

Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

družbakulturainvalidnost

Luč v temi

Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.
VEČ ...|14. 7. 2019
Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

Sonja Pungertnik

družbakulturainvalidnost

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 7. 2019
Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant

Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant

Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Studeneckulturarazvedrilozabavaglasba

Kulturni utrinki

Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant
Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.
VEČ ...|12. 7. 2019
Premiera drugega dela igre Lepo je biti muzikant
Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Jure Sešek

Studeneckulturarazvedrilozabavaglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 7. 2019
Glasbeni večeri pod lipo Kranj, Tematska pot Marof

S koncertom vokalnega benda Kreativo so se v Kranju začeli letošnji Glasbeni večeri pod grajsko lipo. Ob sredah do 14. avgusta se bo zvrstilo šest glasbenih večerov. V Novem mestu naj bi še letos začeli urejati območje tamkajšnjega Marofa, katerega vrh zavzemajo ostanki mogočne prazgodovinske naselbine oziroma gradišča.

Glasbeni večeri pod lipo Kranj, Tematska pot Marof

S koncertom vokalnega benda Kreativo so se v Kranju začeli letošnji Glasbeni večeri pod grajsko lipo. Ob sredah do 14. avgusta se bo zvrstilo šest glasbenih večerov. V Novem mestu naj bi še letos začeli urejati območje tamkajšnjega Marofa, katerega vrh zavzemajo ostanki mogočne prazgodovinske naselbine oziroma gradišča.

glasbakulturafestivalMarof

Kulturni utrinki

Glasbeni večeri pod lipo Kranj, Tematska pot Marof
S koncertom vokalnega benda Kreativo so se v Kranju začeli letošnji Glasbeni večeri pod grajsko lipo. Ob sredah do 14. avgusta se bo zvrstilo šest glasbenih večerov. V Novem mestu naj bi še letos začeli urejati območje tamkajšnjega Marofa, katerega vrh zavzemajo ostanki mogočne prazgodovinske naselbine oziroma gradišča.
VEČ ...|11. 7. 2019
Glasbeni večeri pod lipo Kranj, Tematska pot Marof
S koncertom vokalnega benda Kreativo so se v Kranju začeli letošnji Glasbeni večeri pod grajsko lipo. Ob sredah do 14. avgusta se bo zvrstilo šest glasbenih večerov. V Novem mestu naj bi še letos začeli urejati območje tamkajšnjega Marofa, katerega vrh zavzemajo ostanki mogočne prazgodovinske naselbine oziroma gradišča.

Marjan Bunič

glasbakulturafestivalMarof

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2019
Teden kulture na Placu v Metliki, Grossmanov festival

V Metliki se je sinoči ob 21. uri začel brezplačni šestdnevni festival na prostem, 13. Teden kulture na Placu. V Ljutomeru bo od 16. do 20. julija 15. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Župani štirih obalnih občin so podpisali pismo o nameri, ki uradno potrjuje namero o skupni kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025.

Teden kulture na Placu v Metliki, Grossmanov festival

V Metliki se je sinoči ob 21. uri začel brezplačni šestdnevni festival na prostem, 13. Teden kulture na Placu. V Ljutomeru bo od 16. do 20. julija 15. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Župani štirih obalnih občin so podpisali pismo o nameri, ki uradno potrjuje namero o skupni kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025.

kulturaglasbafestivalfilm

Kulturni utrinki

Teden kulture na Placu v Metliki, Grossmanov festival
V Metliki se je sinoči ob 21. uri začel brezplačni šestdnevni festival na prostem, 13. Teden kulture na Placu. V Ljutomeru bo od 16. do 20. julija 15. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Župani štirih obalnih občin so podpisali pismo o nameri, ki uradno potrjuje namero o skupni kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025.
VEČ ...|10. 7. 2019
Teden kulture na Placu v Metliki, Grossmanov festival
V Metliki se je sinoči ob 21. uri začel brezplačni šestdnevni festival na prostem, 13. Teden kulture na Placu. V Ljutomeru bo od 16. do 20. julija 15. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Župani štirih obalnih občin so podpisali pismo o nameri, ki uradno potrjuje namero o skupni kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025.

Marjan Bunič

kulturaglasbafestivalfilm

Od slike do besede

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

kultura

Od slike do besede

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 7. 2019
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

kulturarazstavaHraniteljjazz

Kulturni utrinki

Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty
Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.
VEČ ...|9. 7. 2019
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty
Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Marjan Bunič

kulturarazstavaHraniteljjazz

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostturizemnarava

Zakladi naše dediščine

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostturizemnarava

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 7. 2019
85 let Vinka Globokarja

V Franciji živeči Vinko Globokar, ki se je kot poustvarjalec, skladatelj in glasbeni pisec zapisal med vodilne glasbene osebnosti druge polovice 20. stoletja, slavi 85-letnico.

85 let Vinka Globokarja

V Franciji živeči Vinko Globokar, ki se je kot poustvarjalec, skladatelj in glasbeni pisec zapisal med vodilne glasbene osebnosti druge polovice 20. stoletja, slavi 85-letnico.

kulturaglasba

Kulturni utrinki

85 let Vinka Globokarja
V Franciji živeči Vinko Globokar, ki se je kot poustvarjalec, skladatelj in glasbeni pisec zapisal med vodilne glasbene osebnosti druge polovice 20. stoletja, slavi 85-letnico.
VEČ ...|8. 7. 2019
85 let Vinka Globokarja
V Franciji živeči Vinko Globokar, ki se je kot poustvarjalec, skladatelj in glasbeni pisec zapisal med vodilne glasbene osebnosti druge polovice 20. stoletja, slavi 85-letnico.

Marjan Bunič

kulturaglasba

O klasiki drugače

VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 7. 2019
Pesem o košnji

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.

Pesem o košnji

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.
VEČ ...|1. 7. 2019
Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Informativni prispevki

Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.
VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Nataša Ličen

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Sol in luč

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.
VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Hvala za tako lep praznik

V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Informativni prispevki

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družbakulturaduhovnostpraznovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice

Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

Prišle so nove novice

Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Naš gost

VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

pogovorkulturaodnosidružbadediščinarokodelstvo

Naš gost

Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

Nataša Ličen

pogovorkulturaodnosidružbadediščinarokodelstvo

Petkov večer

VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2

Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2

Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

kulturamuzikalgledališče

Petkov večer

Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.
VEČ ...|21. 6. 2019
Veronika Deseniška in Lepo je biti muzikant 2
Petkov večer se tokrat posveča ljubiteljski kulturi, ki se v poletnih mesecih predstavlja na mnogih prizoriščih na prostem. To poletje bo na celjskem Starem gradu spet uprizorjen muzikal Veronika Deseniška, v Poletnem gledališču Studenec pa bo vse poletje na ogled domača gledališka predstava z Avsenikovo glasbo Lepo je biti muzikant - II. del.

Marjan BuničJure Sešek

kulturamuzikalgledališče

Od slike do besede

VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja

V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Spomin na Primoža Trubarja

V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

kultura

Od slike do besede

Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Mateja Subotičanec

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Ruska dača

V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 6. 2019
Popotovanje s tamburaši Borovnica

Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Popotovanje s tamburaši Borovnica

Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|17. 6. 2019
Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Vabilo na pot

VEČ ...|14. 6. 2019
Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

naravašportsvetovanjekultura

Vabilo na pot

Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta
V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.
VEČ ...|14. 6. 2019
Dan planinskih doživetij, pohod Po poteh osamosvojitvene vojne in Solčavska panoramska cesta
V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Kamen, material naše tradicije

Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Zakladi naše dediščine

Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovinainovativnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več

Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

Rožce so cvele, ne cvetejo več

Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Luč v temi

VEČ ...|9. 6. 2019
Zahvalni dan in teden slepih

1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

Zahvalni dan in teden slepih

1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

kulturaslepi

Luč v temi

Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

Sonja Pungertnik

kulturaslepi

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2019
Koncert muzikalov v Radomljah

Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

Koncert muzikalov v Radomljah

Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

kulturaglasbamuzikal

Kulturni utrinki

Koncert muzikalov v Radomljah
Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.
VEČ ...|7. 6. 2019
Koncert muzikalov v Radomljah
Nejc Lisjak predstavlja koncert muzikalov Do-re-mi v Kulturnem domu Radomlje.

Marjan Bunič

kulturaglasbamuzikal

Mladoskop

VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Mladoskop

Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.
VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Nataša Ličen

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2019
Z Bojano Košnik Čuk o bontonu

O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

Z Bojano Košnik Čuk o bontonu

O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

družbakulturabonton

Svetovalnica

Z Bojano Košnik Čuk o bontonu
O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.
VEČ ...|7. 6. 2019
Z Bojano Košnik Čuk o bontonu
O primernem in neprimernem vedenju ter o bontonu je spregovorila naša gostja strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk. Odgovarjala je na vprašanja poslušalk in poslušalcev, v njih pa se je med drugim dotaknila pravočasnosti in bontona pri obisku urejenih kopališč in bazenov.

Marjan Bunič

družbakulturabonton

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

izročilokulturadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinazgodovina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 6. 2019
Ko lani sem tod mimo šel

Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.

Ko lani sem tod mimo šel

Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ko lani sem tod mimo šel
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.
VEČ ...|3. 6. 2019
Ko lani sem tod mimo šel
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pripravili nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, ljudski pevci z Gornjega Senika v Porabju in ljudske pevke iz Gorišnice.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.
VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Marjan Bunič

kulturapesništvoarhitektura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih

Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

duhovnostdružbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|2. 6. 2019
Praznik Marije Pomagaj, Grozdetov god ter zahvalni dan slepih in slabovidnih
Tokrat ste v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji lahko slišali izbor povzetkov nekaterih dogodkov minulega tedna. Poudarek smo dali prazniku Marije Pomagaj, praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu, Zahvalnemu romanju slepih in slabovidnih ter Besedi življenja iz junijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostdružbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnost

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice

V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice

V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

izobraževanjekultura

Informativni prispevki

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.
VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani

V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Anketa med turisti v Ljubljani

V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

infokultura

Informativni prispevki

Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Petra Stopar

infokultura

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža

Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.

Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža

Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.

družbakulturapogovor

Naš gost

Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.

Mateja Subotičanec

družbakulturapogovor

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2019
Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

pogovordružbakulturaodnosiizobraževanje

Via positiva

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma
Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.
VEČ ...|23. 5. 2019
Literatura širi obzorja in je hrana humanizma
Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Nataša Ličen

pogovordružbakulturaodnosiizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Jure Sešek

Burundi 2019

Duhovna misel

VEČ ...|17. 7. 2019
Kako Boga v svoje srce?

Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

Kako Boga v svoje srce?

Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2019
Je edini cilj oblasti oblast?

Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.

Je edini cilj oblasti oblast?

Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.

Hubert Požarnik

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 7. 2019
Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin: Kdo bo oddal svoj glas ZA in koliko bo zanj iztržil?

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Franci Feltrin

politika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 7. 2019
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč

Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.

Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč

Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2019
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V tokratni oddaji bomo odgovorili na Vaša vprašanja, ki ste nam jih poslali po pošti.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V tokratni oddaji bomo odgovorili na Vaša vprašanja, ki ste nam jih poslali po pošti.

Jože Bartolj

izobraževanjesvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|17. 7. 2019
Kako Boga v svoje srce?

Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

Kako Boga v svoje srce?

Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. (Mt 11,25-26)

Gregor Čušin

duhovnost